Alanya (Payallar)
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije. Leta 2010 je imela 98.627 prebivalcev. Cela regija meri 1.599 km² in ima 248.286 prebivalcev.
Alanya je bila zaradi naravnega strateškega položaja na majhnem polotoku v Sredozemskem morju pod gorovjem Taurus trdnjava več sredozemskih imperijev, vključno s Ptolemajskim, Rimskim, Bizantinskim, Selevkidskim in Osmanskim. Največji politični pomen je imela v srednjem veku v selevkidskem Sultanatu Rum med vladavino Alaedina Kejkubada I.. Iz tega obdobja je več pomembnih zgradb, med njimi Kızıl Kule (Rdeči stolp), Tersane (ladjedelnica) in grad Alanya.
Mesto in okolica sta zaradi sredozemskega podnebja, naravnih znamenitosti in zgodovinske dediščine priljubljeno turistično središče, ki gosti 9 % vseh turških in 30 % vseh tujih turistov. Turizem, ki se je začel razvijati leta 1958, je zdaj glavna gospodarska panoga in glavni vzrok naraščanja števila prebivalcev.
Alanya je večkrat zamenjala svoje oblastnike, kar se odraža tudi v njenem imenu. V grških in rimskih časih se je imenovala Korakesion oziroma Coracesium. Ime izhaja iz luvijskega Korakassa, kar pomeni konica ali štrleče mesto. To ime še vedno uporablja Rimskokatoliška cerkev za svoj naslovni sedež. V Bizantinskem cesarstvu je bila znana kot Kalonoros ali Kalon Oros, kar v grščini pomeni čudovite/mogočne gore. Seldžuki so jo preimenovali v Alaiye (علائیه), izpeljanko iz imena sultana Alaedina Kejkubada I.. V 13. in 14. stoletju so italijanski trgovci mesto imenovali Candelore ali Cardelloro. Mustafa Kemal Atatürk je na svojem obisku leta 1935 ime mesta prečrkoval v turško latinico kot Alanya. Črki »i« in »e« v imenu Alaiye je spremenil domnevno zaradi napačno prebranega telegrama.
Alanya je bila zaradi naravnega strateškega položaja na majhnem polotoku v Sredozemskem morju pod gorovjem Taurus trdnjava več sredozemskih imperijev, vključno s Ptolemajskim, Rimskim, Bizantinskim, Selevkidskim in Osmanskim. Največji politični pomen je imela v srednjem veku v selevkidskem Sultanatu Rum med vladavino Alaedina Kejkubada I.. Iz tega obdobja je več pomembnih zgradb, med njimi Kızıl Kule (Rdeči stolp), Tersane (ladjedelnica) in grad Alanya.
Mesto in okolica sta zaradi sredozemskega podnebja, naravnih znamenitosti in zgodovinske dediščine priljubljeno turistično središče, ki gosti 9 % vseh turških in 30 % vseh tujih turistov. Turizem, ki se je začel razvijati leta 1958, je zdaj glavna gospodarska panoga in glavni vzrok naraščanja števila prebivalcev.
Alanya je večkrat zamenjala svoje oblastnike, kar se odraža tudi v njenem imenu. V grških in rimskih časih se je imenovala Korakesion oziroma Coracesium. Ime izhaja iz luvijskega Korakassa, kar pomeni konica ali štrleče mesto. To ime še vedno uporablja Rimskokatoliška cerkev za svoj naslovni sedež. V Bizantinskem cesarstvu je bila znana kot Kalonoros ali Kalon Oros, kar v grščini pomeni čudovite/mogočne gore. Seldžuki so jo preimenovali v Alaiye (علائیه), izpeljanko iz imena sultana Alaedina Kejkubada I.. V 13. in 14. stoletju so italijanski trgovci mesto imenovali Candelore ali Cardelloro. Mustafa Kemal Atatürk je na svojem obisku leta 1935 ime mesta prečrkoval v turško latinico kot Alanya. Črki »i« in »e« v imenu Alaiye je spremenil domnevno zaradi napačno prebranega telegrama.
Zemljevid - Alanya (Payallar)
Zemljevid
Dežela - Turčija
Valuta / Jezik (sredstvo sporazumevanja)
ISO | Jezik (sredstvo sporazumevanja) |
---|---|
AV | Avarščina (Avar language) |
AZ | Azerbajdžanščina (Azerbaijani language) |
KU | Kurdščina (Kurdish language) |
TR | Turščina (Turkish language) |